Tizian, Tintoretto, Veronese, Rubens in drugi

Galerija
slik Praškega gradu (Obrazárna Pražského
hradu) sodi med redke primere umetniških zbirk v Evropi, ki kontinuirano
obstajajo že vrsto stoletij vse do danes. V njen obstoj in usodo so se vidno
vtisnili dramatični dogodki češke in evropske zgodovine. Cesar Rudolf II. je
veljal za strastnega zbiratelja, toda njegov cilj ni bilo neskončno kopičenje
izjemnih, zanimivih, kurioznih ali bizarnih objektov. Cenil in zanimalo ga je
vse, kar sta ustvarila narava in človek z iznajdljivostjo svojega duha na
področju umetnosti in obrtništva, s čimer so se ukvarjali umetniki in
znanstveniki, zbrani na njegovem dvoru. V času Rudolfovega vladanja je Praga
drugič v svojem obstoju postala metropola Svetega rimskega cesarstva in
“Meka znanosti in umetnosti”. Njegova galerija, v kateri je bilo
približno 3000 slik, in zbirke v t. i. Kunstkammer,
kabinetu umetnin, niso bile namenjene občudovanju javnosti, temveč tistim, ki
so znali ceniti njihove kvalitete in izkoristiti njihov nauk.

Vojna,
ki je zajela Evropo po Rudolfovi smrti, je pustila pečat tudi na zbirki. Vse,
kar ni bilo odpeljano na Dunaj, je zajela švedska vojska. Ta je leta 1648 na
željo kraljice Kristine iz praške cesarske zbirke odpeljala nekatere dragocene
slike in kipe.

Sodeč
po inventuri, so leta 1650 v galeriji ostali samo še prazni okvirji in
poškodovane slike. Toda zakladniku Miseroniju jih je nekaj vendarle uspelo
skriti pred Švedi in jih zatem vrniti v Galerijo slik. Te so z novimi
pridobitvami, ki jih je za Ferdinanda III. na dražbi zbirke lorda
Buckinghamskega v Antwerpnu leta 1650 kupil nadvojvoda Leopold Viljem,
sestavljale obnovljeno Galerijo slik. Tudi zatem so z odvozi na Dunaj,
spremembami namenskosti prostorov v času Marije Terezije, odprodajami in
licitacijo kabineta umetnin na javni dražbi leta 1782 iz zbirke odhajala
najpomembnejša dela ali se prilagajala umestitvam v novih prostorih.
Svojevrstno usodo je doživljala tudi v času Češkoslovaške republike in med političnimi
spremembami po 2. svetovni vojni.

Šele
po skrbnih preiskavah in rekonstrukciji prostorov iz časa Rudolfa II. so leta
1965 najlepša dela razstavili v novoodprti Galeriji slik Praškega gradu. Odtlej
lahko tam javnost občuduje mojstrovine zgodnjih nizozemskih slikarjev,
Tizianova dela, umetnine Paola Veroneseja, Jacopa Tintoretta, družine Bassano,
Domenica Fettija, Guida Renija, Lucasa Cranacha st., Hansa Holbeina ml.,
Johanna Heinricha Schönfelda, Petra Paula Rubensa in številnih drugih.

Javnosti
na razstavi predstavljamo 46 vrhunskih umetnin – slik, kipov in zlatarskih
izdelkov, ki skupaj z reprodukcijami arhivskih dokumentov omogočajo pogled, ki
je bil več stoletij namenjen le cesarskim očem.

Ob razstavi smo pripravili obsežen spremljevalni program.

Razstavo organizirajo
Narodna galerija 
Urad predsednika Češke republike
Uprava Praškega gradu

Razstava poteka pod častnim pokroviteljstvom
predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja
predsednika Češke republike Miloša Zemana
ministra za kulturo Češke republike Lubomírja Zaoráleka
ministra za kulturo Republike Slovenije Vaska Simonitija

Avtorica razstave in razstavnih besedil
Eliška
Fučíková

Vodja projekta
Barbara
Jaki

Idejna zasnova projekta
Barbara
Jaki, Ivo Velíšek, Eliška Fučíková, Václav Beránek

Koordinacija
Katra
Meke, Andrea Hozáková, Martin Herda

Konservatorsko–restavratorska priprava
gradiva
Radana
Hamsíková, Dagmar Junek Hamsíková, Zdeněk Novotný, Jitka Jirkovská, Zdeněk
Juppe

Postavitev razstave in oblikovanje
tiskovin
Ranko
Novak

Umetnine so posodili
Archiv
Pražského hradu
Metropolitní
kapitula u sv. Víta v Praze
Národní
muzeum
Národní
galerie Praha
Správa
Pražského hradu
Zasebna
last, Češka

Razstavo so podprli
Narodna
galerija
Kancelář
prezidenta republiky
Správa
Pražského hradu
Urad
predsednika Republike Slovenije
Ministrstvo
za kulturo Republike Slovenije
Ministerstvo
kultury České republiky
Ministerstvo
zahraničních věcí České republiky
Veleposlaništvo
Republike Slovenije Praga
Paloma
d. d.
Generali
zavarovalnica d. d., Ljubljana
Europlakat
Radgonske
gorice d. d.
Cvetličarna
Galerija Marjan Lovšin