Spletna akcija slovenskih muzejev in galerij

Jožeta Plečnika je k oblikovanju liturgičnega posodja
spodbudil brat duhovnik – zanj je Plečnik zasnoval in izdelal prvi kelih. Po
bratovi smrti je bil v lasti Plečnikovega nečaka Karla Matkoviča. Ta ga je
potem podaril škofiji. Kelih je jasno tridelno razdeljen na stalce, deblo z
nodusom in kupo. Plosko stalce je okrašeno z redko posejanimi kamni, deblo pa
je izjemno bogato z vrsto dragih kamnov. Gre za Plečniku ljubo igro plastičnih
kontrastov.

Jakob Savinšek sodi v prvo generacijo kiparjev po drugi
svetovni vojni. Na kratki umetniški poti je ustvarjal tako tradicionalne
realistične figuralne zasnove kakor abstraktne rešitve, ki pomenijo enega od
vrhov slovenskega modernističnega kiparstva. V petdesetih letih je veliko
potoval po Evropi in se spoznaval s starimi in z modernimi umetniškimi tokovi. Z
opuščanjem realističnih podrobnosti, a z ohranjanjem prepoznavnih
karakteristik, je svoje portretne figure postopoma preoblikoval v čiste oblike.

Osnutek za spomenik arhitektu Jožetu Plečniku (1872-1957) je
nastal v letu arhitektove smrti. Osnutek je stiliziranih oblik, vendar
psihološko pomenljiv in monumentalen v svoji intimnosti. V iskanju čistih
izraznih oblik se zgleduje pri kiparjih Constantinu Brancusiju in Henryju Mooru
in prehaja v poenostavljene, znakovno oblikovane krivine, toda z nakazanimi
osnovnimi obraznimi značilnostmi ohranja prepoznavnost velikega arhitekta.
Portret izžareva napetost, vitalnost in kreativnost in s tem zajame Plečnikovega
duha.

Slikar in grafik Miha Maleš se je šolal v Zagrebu, na Dunaju
ter na grafični specialki v Pragi. Bil je tudi restavrator, trgovec, založnik
in urednik. V samozaložbi je izdal več grafičnih map in bibliofilskih knjig, ki
jih je opremil s svojimi risbami in grafikami.