Upanje (Spes), ena od treh teoloških kreposti, je upodobljeno kot žena z rokami, prekrižanimi pred seboj, in z obrazom, obrnjenim proti nebu, kar pomeni, da ne obrača oči na zemeljske stvari, temveč da hrepeni po dobrinah, ki niso podvržene časovnim spremembam in smrtnemu življenju. Dva putta podpirata sidro: ta simbol izvira iz odlomka v pismu sv. Pavla Hebrejcem, ki pravi, da je “upanje za nas kakor varno in zanesljivo sidro duše, ki sega v notranjost za zagrinjalo.” (Heb 6,19). Slog slike temelji na zgledih velikih antwerpenskih umetnikov prve polovice 17. stoletja, zlasti Antona van Dycka, in se kaže v izrazito slikoviti interpretaciji, kateri pa škodi slab temeljnik, ki ga je uporabil umetnik. Joanneum v Gradcu je hranil do leta 1954 še dve sliki iste serije, ki sta kazali Vero (Fides) in Ljubezen (Caritas).