Pastirji so nimfam posvetili mali otok sredi reke Neaetus.
Nekoč je proti otoku plula cela flota mladine v drevakih, ki je prinašala cvetje nimfam v čast. V skupini je bila tudi lepa in plašna Filis v katero se zaljubi najlepši mladenič Dafnis. Doma in paši je sanjal o dekletu.
Nekoč je Dafnis zaslišal glasove flavte. Piskač je bil mali deček Amor.Dafnisa je prosil, da ga popelje čez potok, kjer se mu predstavi kot bog ljubezni in mladeniča napoti do izvira, kjer bo našel oboževano Filis.
Filisina mati želi, da se dekle poroči s pastirjem Lamonom, a Filis kljub temu sklene, da jo poprosi za dovoljenje, da vzame za moža Dafnisa. Dafnis je s tem soglašal, vendar je tudi on želel predstaviti izvoljenko svojemu očetu.
Popeljal jo je do očetove koče in jo prosil naj počaka v lopi. Sam je odšel do očeta. Le – ta pa je takoj opazil, da je deček zaljubljen. Dafnis je pripeljal Filis k očetu. Plaho dekle s sklonjeno glavo je stopilo pred starca, Dafnis pa je spoštljivo poljubil očetovo roko.

Zgodba je bila povzeta po Gessnerjevi Daphnis. Kavčič je izbral temeljni, etični del pripovedi: veliko ljubezen, spoštovanje očeta in zadržanost dekleta.

Povzeto po Ksenija Rozman, Franc Kavčič Caucig, slike za dunajsko palačo knezov Auerspergov.