Kot je opomnila Jennifer Montagu, kaže slika prizor iz življenja Kefala in Prokride. V mitološki zgodbi je omenjeno, da se je Kefal po osmih letih preoblečen vrnil domov. Hotel je preskusiti ženino zvestobo in posrečilo se mu jo je zapeljati. Ko ga je Prokrida spoznala, je zbežala v gozd. Kefal jo je prosil, naj se vrne; res je tako storila in mu podarila psa, ki mu ni ušel noben plen, ter nezgrešljivo kopje, s katerim je Kefal pozneje po pomoti Prokrido smrtno zadel. Drobna slika je po vsej verjetnosti osnutek za delo mnogo večjih mer. Motiv dveh figur, ki sta v profilu obrnjeni druga proti drugi, in obdelava draperije spominjata na nekatere značilnosti florentinskega slikarja Francesca Montelacija, imen. Cecco Bravo (Firenze 1607 – Innsbruck 1661), vendar natančnejša določitev še ni mogoča, zato je avtorstvo slike še odprto vprašanje.
