Pri Križanju iz Blagovne , tako kot pri Križanju iz Šmarja, lahko sklepamo, da gre za eklektično sestavljene mnogofiguralne kompozicije, ki nas popeljejo v zgodnje 17. stoletje. Delo razkriva likovno kulturo severnjaškega oziroma celinskega značaja, z mnogimi spomini na renesanso obeh polov: tako nemško – nizozemske kot italijanske oziroma beneške sfere. Na umetnostni tehtnici se ta dva pola nista umirila, temveč je sčasoma prevldal južni pol.