Krščanska ljubezen
Oval, ki ga je Narodna galerija kupila na dražbi v Milanu skupaj s pendantom Caritas romana (Kimon in Pero) (NG S 3531), izvira z gradu Planina pri Rakeku (Haasberg, Hošperk), ki je bil med drugo svetovno vojno požgan. Grad jev svoji dolgi zgodovini zamenjal kar nekaj plemiških lastnikov – od Eggenbergov, Cobenzlov, Corroninijev do Windisch-Graetzov. Slednji so se med drugo svetovno vojno umaknili v Trst in več slik z gradu prodali tržaškim antikvarjem.
Krščanska ljubezen je delo beneškega slikarja Francesca Pittonija. Umetnik je nekaj časa deloval in slikal tudi za naročnike na Goriškem, in kot kaže zaradi večjega števila slik, ki so nekdaj krasile planinski grad, verjetno tudi za kranjske naročnike. Vendar pa nam ohranjeni viri za zdaj ne omogočajo razrešiti vprašanja prvotnega lastnika oziroma naročnika. Glede na datacijo bi slike v Hošperk lahko prišle že v času Eggenbergov ali pa z drugimi naštetimi lastniki.
Caritas(Ljubezen) je ena od treh teoloških kreposti, med katere spadata še Vera (Fides) in Upanje (Spes). Skupaj s štirimi kardinalnimi krepostmi, Razumnostjo (Prudentia), Pravičnostjo (Iustitia), Pogumom (Fortitudo) in Zmernostjo (Temperantia),predstavljajo glavne vrline človeške duše in so priljubljen motiv v umetnosti.
Cesare Ripa je Ljubezen (Caritas) v delu Iconologia (1593), med slikarji priljubljenemu priročniku za upodabljanje personifikacij, opisal kot podobo ženske v rdečem oblačilu in s krono iz ognjenih plamenov na glavi. Pod levo roko drži enega otroka na prsih, medtem ko druga dva stojita ob njenih nogah. Plamen ognja nakazuje, da Ljubezen ni nikoli pasivna, temveč vedno aktivna. Trije otroci pa predstavljajo trojno moč Ljubezni, saj tako Vera kot Upanje brez Ljubezni ne pomenita nič.
Umetniki so se pri upodobitvah personifikacij in alegorij bolj ali manj držali takšnih priročnikov. Pittoni je Krščansko ljubezen upodobil ogrnjeno z rdečim kosom draperije med dojenjem otroka, ki pogleduje proti gledalcu. Drugi otrok pridržuje kos draperije, medtem ko ima tretji v rokah grozdje in bussolo, tipično beneško sladko pecivo v obliki prstana. Slednje namiguje na izobilje, ki ga prinaša ljubezen.