Zgoraj, za skupino sedeče Marije z detetom, je figura Boga Očeta. Spodaj so upodobljeni (od leve proti desni) sv. Boštjan, sv. Rok, sv. Frančišek Asiški in sv. Anton Padovanski. Negotova je identiteta petega svetnika, ki je najbližji glavni skupini: morda gre za sv. Jožefa, vendar pa črte njegovega obraza spominjajo tudi na tiste, ki so tradicionalno značilne za sv. Petra. Ta drobna slika je nedvomno osnutek za veliko oltarno podobo, ki je doslej ni bilo mogoče ugotoviti ali pa morda sploh ni bila izdelana. Glede na navzočnost figur sv. Frančiška Asiškega, ki razmišlja ob mrtvaški glavi, in sv. Antona Padovanskega, ki ima za atribut lilijo, so naročniki verjetno pripadali frančiškanskemu redu. Prav tako je gotovo, da je bilo delo naročeno kot votivna slika za rešitev pred kugo: sv. Boštjan in sv. Rok sta dejansko glavna priprošnjika proti kugi tudi v italijanski religiozni ikonografiji. Slog slike je značilen za Benetke in za prvo polovico 18. stoletja in kaže kompozicijske in tipološke motive, ki se navezujejo na poznobaročno slikarstvo beneškega umetnostnega področja. Dokončna atribucija slike ostaja kljub nesporni kvaliteti za zdaj še odprta.