Mala p. c., ki se nahaja na samem nad Škofjo Loko, ima zelo visok, tristrano zaključen prezbiterij in je bila zgrajena okoli leta 1500. Ohranila se je poslikava prezbiterija. Na križnorebrastem oboku so upodobljeni Kristus, angeli, arma Christi itd., torej vsi osnovni elementi t. i. kranjskega prezbiterija; na Križni gori imamo opraviti z enim najpopolnejših, a kronološko že zelo poznih primerov tega pri nas zelo popularnega ikonografskega motiva. Na severni steni kora sta dva prizora, in sicer redko upodobljene legende sv. Korbinijana (Medved napade svetnikovo mulo in Medved nosi svetnikovo prtljago), na južni steni pa prizora iz Urhove legende (Odposlanec pri sv. Urhu in Kurje bedro se čudežno spremeni v ribo). Freske so datirane z napisom na jugovzhodni stranici. 

Freske v prezbiteriju cerkve na Križni gori so skladna celota, ubrana na ustvarjanje celostnega učinka povezave slikarstva in arhitekture. Pričajo o zgodovinski povezanosti Škofje Loke s Freisingom, obenem pa nam njihova kvaliteta približa občutje ob izteku srednjega veka s svojo izrazito ekspresivnostjo in nagnjenostjo k skrajni stilizaciji forme in gibov. Upodobitev legende freisinškega svetnika Korbinijana vodi k zelo verjetni domnevi, da so bili pri naročilu poslikave udeleženi freisinški lastniki loškega gospostva, morda na tem področju zelo dejavni freisinški škof Filip. Poleg tega nam sama analiza fresk govori, kot je ugotovil že J. Veider, da je bil njihov avtor izšolan na Bavarskem, verjetno v delavnici münchenskega slikarja Jana Polacka. Za očitno bližino s Polackom govore številni elementi, tako izrazita razgibanost in nebrzdano gestikuliranje oseb, obrazni tipi ter nekoliko robate figure. Nadaljnja skupna točka je organizacija slikovnega prostora z značilnim skalovjem in vijugasto cesto ter prepričljivo upodabljanje notranjščin. Vendar pa je v poenostavitvi forme, določeni izpraznjenosti prostora ter v umestitvi oseb v ozek sprednji pas slikar križnogorskih fresk mnogo bližji slikarjem Polackovega delavniškega kroga kot mojstru samemu, predvsem, kot je prvi zapisal S. Benker, avtorju oltarnih slik v Ilmmünstru, ki je zagotovo ustvarjal v Polackovi delavnici.  

Literatura: Gotika v Sloveniji, Narodna galerija, Ljubljana 1995