Figuralna skupina s sedečo Marijo, ki v desnici drži hruško, po kolenih pa ji stopica dete, daje prej vtis visokega reliefa kot oble plastike. Mati z levico pridržuje otroka, ki z levo ročico grabi za njeno ogrinjalo, z desnico pa sega po hruški. Celoto zamejuje nekoliko nabrekel enakostranični trikotnik, katerega vrh predstavlja ljubka Marijina glava z dolgimi vzvalovljenimi lasmi, ki diagonalno legajo na rame ter sledijo proti tlem vse širši in nelogično nagubani draperiji; gube so oblikovane zelo na široko, grebeni pa so izrazito poudarjeni.

Vzporednic tej plastiki v slovenskem patrimoniju ne najdemo. Tako Marijina statična prizemljenost kot način modeliranja draperije ter živahno razgaljeno dete pa spominjajo na le nekaj desetletij starejše sorodne severnjaške upodobitve na grafičnih listih Mojstra E. S. (Marija iz Einsiedelna, 1466, L. 81) in na plastike Nikolausa Gerhaerta iz Leydna (Ana Samotretja, pred 1473; kamen, v. 64 cm; Deutsches Museum, Berlin), ki je leta 1473 umrl v ne tako oddaljenem Dunajskem Novem mestu (Wiener Neustadt).