V sedanji baročni triladijski ž. c. v Lescah so se ohranili še deli gotske zgradbe iz poznega 14. stoletja, ki je bila v 15. stoletju ponovno predelana. Gotska freska, ki se je edina ohranila od domnevno obširnejše poslikave v timpanonu nekdanjega glavnega portala, je verjetno nastala v času okoli leta 1398, ko je grof Friderik Ortenburški tu ustanovil kaplanijo. Ker je verjetno služila kot zaključni del poslikave, je tudi signirana. Podpis obeh slikarjev je v desnem spodnjem robu freske: NICHOLAVS ET STEFANVS DE GORICIA PINSIT(!). V goriških regestih F. Kosa sta dejansko omenjena slikarja s tema imenoma, in sicer Nikolaj posredno leta 1366 ter Štefan leta 1398. Medtem ko je identifikacija Nikolaja z istoimenskim mojstrom v Lescah zaradi časovne oddaljenosti vprašljiva, glede identičnosti slikarja Štefana skorajda ne more biti dvoma. 

Hieratična upodobitev Marije na prestolu z golim detetom ima zanimivo posebnost, in sicer, da Jezus materi ne sedi v naročju, temveč na njenem plašču poleg na klopi. V bolonjskem slikarstvu je ta tip redkost, pojavlja se − čeravno v drugačnem Madoninem tipu kot v Lescah − npr. pri znani Madonni del Ricamo, delu Vitala de Bologna (Milano, Museo Poldi−Pezzoli). 

Po slogovni strani freska ustreza vsem karakteristikam t. i. furlanskega slikarstva, ki jih je definiral že F. Stelè: okrogla lica, poševne oči, “sladki” stereotipni nasmešek, svetli prameni v laseh, in se takšna neposredno ne navezuje na tradicijo Mojstra crngrobske fasade. Obraza obeh figur sta osvobojena vsakršne ekspresivnosti in hoteno lepa, lika pa sta tudi izredno mehko tonirana, kar se posebno lepo vidi pri mehko padajočih gubah Marijinega oblačila. 

Podpisana Nikolaj in Štefan torej izhajata iz furlanskega nasledstva Vitala da Bologna. Brez dvoma sta dovolj kvalitetna (o čemer priča tako uglednost domnevnega naročnika kot tudi metjejska izdelava freske), vendar pa verjetno precej konservativna glede na severnoitalijansko produkcijo tega časa, četudi o tem težko sodimo po eni sami freski hieratičnega značaja. Slogovno se freska v Lescah zdi najbliže ciklu na severni steni cerkve sv. Antona opata v San Daniele del Friuli iz leta 1405 ter poslikavi kapele sv. Nikolaja v Podturju na Koroškem. 

Literatura: Gotika v Sloveniji, Narodna galerija, Ljubljana 1995