V osnovi romansko cerkev sv. Primoža in Felicijana so v drugi polovici 15. stoletja prezidali v dvoladijsko cerkev in ji leta 1507 prizidali prezbiterij. 

Južno steno pokriva cikel Marijinega življenja (Zavrnitev Joahimovega daru, Naznanjenja Joahimu, Srečanje pri Zlatih vratih, Marijino rojstvo, Marijina pot v tempelj, Marija pri tkanju tempeljskega zastora, Oznanjenje, Marijina poroka, Obiskovanje, Kristusovo rojstvo, Obrezovanje, Predstavitev v templju), in sicer po štirje prizori na eni stenski poli, v ostenjih je šest celopostavnih figur svetnic (Katarina, Uršula, Marjeta, Barbara, Lucija, Elizabeta), zgoraj pod obokom pa so v naslikanem krogovičju simboli evangelistov ter kranjski deželni in cesarski grb. V spodnjem pasu so upodobljeni speči sv. Aleš, Janez Krstnik, Ana, ki uči Marijo brati ter lesene klopi s knjigo. 

Freske sodijo po splošnem mnenju med najzanimivejše in najkvalitetnejše stenske poslikave v Sloveniji in so bile tudi večinoma pripisane domačemu anonimnemu slikarju. Benescheva atribucija teh fresk Mojstru kranjskega oltarja v slovenski strokovni literaturi ni bila sprejeta, čeprav ni dvoma, da gre za delo tega slikarja ob sodelovanju delavnice. V primerjavi s Kranjskim oltarjem se opaža večja odprtost do novosti, ki jih je s seboj prinesel čas na začetku renesanse izven Italije. Poklon kraljev je očitno nastal pod vplivom Dürerjevega lesoreza iz cikla Marijino življenje (ta list je nastal le malo prej ali celo v letu 1504), kompozicije so bolj pretehtane in v sicer še vedno izrazito retorični gestiki je čutiti določeno umirjenost. 

Ciklus Marijinega življenja izčrpno opisuje dogodke iz legende, med katerimi  je ikonografsko zlasti zanimiv prizor Marijinega tkanja tempeljskega zastora, ki je v stenskem slikarstvu izjemno redko upodobljen motiv. 

Freske pri Sv. Primožu so izjemna ikonografska celota, ki je kljub številnim restavracijam in derestavracijam ohranila tudi veliko svojega prvotnega slogovnega značaja, ki priča, da gre za osrednje, najpomembnejše in najobsežnejše delo Mojstra Kranjskega oltarja.  

Literatura: Gotika v Sloveniji, Narodna galerija, Ljubljana 1995