Osmerolistna noga z usločenim gladkim robom je stopničasto dvignjena in na obodu okrašena s stiliziranim ornamentom. V rob je vgraviran napis: to je kruh, ki prihaja z neba – kdor je ta kruh, bo živel vekomaj – Janez v VI. poglavju. 1551). V štirih večjih poljih so v okroglih medaljonih vgravirani evangelisti, postavljeni v realno okolje, zaposleni s pisanjem evangelijev. Štiri ožje jezike na zgornji ploskvi noge izpoljnjuje zgodnjerenesančen, na mavresko spominjajoč motiv. Profiliran obroč oklepa poligonalno steblo, ki ga prekinja šesterokotni tempietto z drobnimi plastikami v polkrožnih nišah (sv. Peter, sv. Jurij, sv. Pavel, sv. Barbara, sv. Krištof in Marija z Jezusom). Kljub gotskim opornikom, ki oklepajo niše, je vtis arhitekture z nakazano polkrožno kupolo renesančen. Lijakast podstavek z gotskimi brstiči nosi zvezdasto razvejano ploskev, na kateri se dviga stolpasta arhitektura nastavka. Z nje se navzdol spuščajo gotske fiale. Nekdanjo valjasto zastekljeno kustodijo je nadomestilo novejše prizmatično ohišje z nazobčanim robom. V prostor segajoči oporniki ob kustodiji tvorijo niši, v katerih stojita drobni plastiki sv. Miklavža in svetnika s knjigo in helebardo. Stene vseh opornikov pokriva zgodnje renesančna listna vitica. Nad kustodijo pod gotski baldahin umeščena Marija z otrokom pred okvirom plamenastih žarkov. V naslednjem nadstropju je osrednji prostor zavzel sv. Andrej – zavetnik cerkve, vrh predrtega stolpa s poznogotskim cvetom osata pa Kristus na križu. Kipec sv. Andreja je verjetno odlit po istem kalupu kakor kipec drugega svetnika in se od njega razlikuje samo po drugačnem svetniškem atributu. Kroglice na konceh fial so novejši dodatek. Na monštranci se prepletajo poznogotski arhitekturni elementi z zgodnjorenesančno ornamentiko. Tudi drobne figure svetnikov in gravure evangelistov izdajajo spremenjen odnos do oblikovanja človeškega telesa, ki ga je uveljavila renesasa.