Srednji del na hrbtni strani popolnoma izdolbenih figur je narejen iz lesenega bloka, širokega 47 cm. Stranski dodatki na stranicah prestola in na Kristusovi figuri so skupaj z njegovo prosto padajočo roko originalni in izvirajo iz časa nastanka tega dela. Med preiskavo so na Marijinem poprsju ugotovili gube iz tekstilnih vlaken. Sedanja poslikava verjetno izvira iz baroka. Sočutna v naravni velikosti prikazuje Marijo v trenutku, ko se sklanja nad mrtvega sina in z obema rokama podpira njegovo stopničasto zalomljeno telo, ki ji sloni v naročju. Gre za inačico starejšega diagonalnega tipa upodobitve tega motiva iz prve polovice 14. stoletja. V nasprotju s starejšimi prototipi je prikaz človeškega trpljenja že močno omiljen. Morda je ekspresivne in dramatične detajle na obličjih obeh figur izbrisalo jasno razpoznavno restavriranje. Za komaj vidno lego Kristusove leke roke in dlani v zakladnici evropskega kiparstva najdemo le malo podobnih primerov. 

Monumentalna Sočutna iz Sevnice je najstarejši primer ikonografskega tipa herojske pietà na Slovenskem. V srednjeevropskem prostoru pa se ta plastika iz ok. 1370 uvršča med najjužnejše primere svoje vrste. 

Literatura: Gotika v Sloveniji, Narodna galerija, Ljubljana 1995