Vzdolžnici ladje vrzdenške cerkve sta bili na novo poslikani okoli 1410/20; podobe so vsebinsko povzemale starejšo plast slikarij. Ob odkritju 1925 je Spomeniški urad sklenil, da mlajšo plast snamejo, saj je zaradi redkosti na naših tleh želel predstaviti dragocenejšo spodnjo plast iz prve polovice 14. stoletja. Nekaj snetih vrzdenških fragmentov hrani tudi Narodna galerija, od tega dva, ki sta pripadala kompoziciji Pohod in poklon kraljev. 

Kralji so oblečeni v širša modna oblačila z bogato nabranimi rokavi. Barvno modelirani obrazi so podolgovati, le izjemoma z bolj okroglimi lici, vsi pa imajo ljubko poudarjene ustnice; kraljevske brade so sodobno pristrižene (vancljaste), tudi pričeske so skrbno urejene – kraljevske z obilico risarskih elementov, druge, oblikovno starejšega tipa, pa so barvno modelirane in oplemenitene s svetlimi prameni.

Značilnosti podob izdajajo avtorstvo slikarja, ki je slikal v podružnični cerkvi sv. Lenarta na Bregu pri Preddvoru. Pri delu mu je na Vrzdencu pomagal še konservativnejši slikar, kar izdaja kosmatska bordura starejšega tipa (sestavljena iz osemrogelnih zvezd in kvadratkov) na drugih fragmentih; kljub temu mlajšo plast slikarij v vrzdenški ladji že odlikujejo tudi značilnosti češke inačice internacionalnega mehkega sloga (pričeske, brade, oblačila).