Vrzdenška cerkev sodi med zanimivejše srednjeveške spomenike na Slovenskem: prvotno je na tej lokaciji stala romanska cerkev (ohranjeno tipično okno v severni steni ladje); njej so na mestu nekdanje apside v prvi polovici 15. stoletja prizidali gotski enopolni križnorebrasto obokani prezbiterij s triosminskim zaključkom. Objekt je bil že v zgodnejši fazi okrašen s stenskimi slikami (kmalu po 1320); te so
bile po sto letih preslikane z novimi (Goriška delavnica, ok. 1410/20), medtem ko je v prvih letih 16. stoletja prezbiterij poslikal Mojster Leonard. Stenski podobi – dva sv. Krištofa – sta tudi na zunanjščini cerkvene ladje: starejši, delo Goriške delavnice iz ok. 1410/20, je na severni strani, mlajši, naslikan okoli sredine 16. stoletja, na južni. 

Zgodnejša plast poslikave pokriva v dveh pasovih obe vzdolžni steni ladje: na zgornjem so prizori iz Jezusovega otroštva, na spodnjem iz pasijona; večina prizorov je ohranjenih fragmentarno.

Pred nami je zrcalna podoba dela zgornjega pasu poslikave na severni ladijski steni, na polju med baročnima pilastroma; ohranila se je kot odtis barvne plasti na hrbtni strani snete plasti ometa, ki predstavlja
temeljnik za novo poslikavo, nastalo ok. 1410/20. Zadnjo so po navodilu Spomeniškega urada (1925–1926) sneli z namenom v celoti predstaviti starejšo plast poslikave v cerkveni ladji.

Na desni je ženska figura (prerokinja Ana), ki sodi k sosednjemu prizoru (Predstavitev v templju ?), levo od nje pa sta dva v nasprotno stran usmerjena kralja z darovi v rokah; zadnja sta del kompozicije Poklona kraljev. Vse tri figure so odete v do tal segajoče ožje halje z dolgimi rokavi s koničastimi zaključki. Risba je izrazita in pretanjena, plastičnost oblikovanja teles je šibka; protagonisti so
postavljeni pod gotske arhitekturne triliste, ki ponazarjajo prostor. – Ta plast vrzdenške stenske poslikave je delo domače slikarske delavnice, ki je ustvarjala v visokogotskem linearnem slogu; njena dela so na več lokacijah po Gorenjski.