Na Marijini levici sedi razgaljen otrok, ki z ročicama sega proti Zemljini krogli, ki jo mati drži v desnici. Njuna pozornost, tako pogled kot v psihološkem smislu, je usmerjena na atribut; milina Marijinega obraza in rahel nagib glave pa še dodatno dokazujeta ponotranjenje simbolnega pomena atributa. 

Božja mati je odeta v modro, pod prsmi prepasano spodnje oblačilo, ki se spušča v slapu žarkasto razporejenih gub. V nasprotju s spodnjim oblačilom, ki je podrejeno zakonu težnosti, je vrhnje nagubano nelogično in se spogleduje z estetiziranjem sloga vdolbenih gub. Posebno pozornost vzbuja umetelno, školjkasto oblikovani zaključek trakaste draperije umazano bele barve, okrašene z rdečimi in črnimi črtami, ki se prek Marijine desnice spušča proti tlom in v svoji pojavnosti združuje prvine južne renesanse in manieristične podonavske šole. 

Marija z Jezusom iz Trboj predstavlja kvalitetni vrh skupine plastik s podobnimi formalnimi značilnostmi, še posebej pri oblikovanju obraznih tipov (izbuljene oči, nelepi nosovi, mesnate ustnice) in nelogično oblikovanih vrhnjih oblačil v slogu vdolbenih gub. Lesene kipe mojstra, ki je dobil zasilno ime po plastiki iz Trboj in ki naj bi imel delavnico v Ljubljani, najdemo na več lokacijah na Gorenjskem (Bistrica pri Tržiču, Bled, Gosteče, Jesenice, Srednja vas pri Šenčurju, Suha pri Predosljah, Zakal pri Kamniku), na južnem robu ljubljanskega Barja (Matena vas pri Igu, Visoko pod Kureščkom) in v Goriških Brdih (Kojsko).