Svetnica je upodobljena v kontrapostu: stoji na levi nogi, desno koleno je rahlo pomaknjeno naprej, glavo pa ima nežno nagnjeno na svojo levo stran. Oblečena je v sodobno rdečo obleko, stisnjeno pod prsmi in ob robu okrašeno s širšo zlatosrebrno obrobo; ogrnjena je v zeleno ogrinjalo, speto z ozko pasasto spono nad prsmi ter tudi v enaki širini zlatosrebrno obrobljeno kot obleka. Lase ima pokrite s pečo, umetelno oblikovano iz trakaste tkanine, okrašene z enakomerno razporejenimi pari vzporednih rdečih črt; konec draperije je izza zatilja v rahlem loku vržen prek leve rame proti desnemu delu oprsja. Na glavi ima krono, kar sporoča Elizabetino kraljevsko poreklo, saj se je 1207 rodila kot hči ogrskega kralja Andreja II.

Svetnica v levici drži odprto knjigo, z desno roko pa pridržuje blago do kolena dvignjenega krila, izpod katerega je vidna svetla spodnja srajca.

Kip je delo dovolj izurjenega rezbarja, ki je solidno upodobil svetničino telo, odeto v tri plasti oblačil, ki živijo vsaka svoje precej naravno življenje – upoštevajoč Elizabetino držo, kroj oblačil in kvaliteto blaga. Plastika deluje subtilno, kar podčrtuje njena silhueta, ki je zgoraj in spodaj zožena, v sredini pa rahlo napihnjena. Soroden način oblikovanja srečujemo v delih Mlajše beljaške delavnice; njeni izdelki so na mnogih lokacijah na Koroškem, najdemo pa jih tudi južno od Karavank in Karnijskih alp. Kip sv. Elizabete je primerljiv s sv. Katarino iz prevotlenega zgornjega oltarnega zaključka v romarski cerkvi sv. Wolfganga v Gradesu v dolini reke Metnitz pa tudi sv. Urh iz oltarne krone krilnega oltarja (dat. 1515) v cerkvi sv. Križa v Kojskem v Goriških Brdih ji ni
daleč.