V zgornjem registru se z leve vrstijo Vstajenje, Križanje in upodobitev Oljske gore, spodaj pa sv. Katarina in sv. Doroteja z ustanovnikom, ki je po obleki sodeč klerik, Pietà, sv. Andrej in sv. Krištof z drugim ustanovnikom. Na napisnem traku klečečega klerika, ki ga predstavlja sv. Doroteja, je v verzu zapisan klic Mariji v sosednjem polju, kjer je upodobljena Pietà: Maria cu(m) filio / miserere mei i(n) hoc exilio. V desnem polju kleči še en duhovnik, ki ga predstavlja sv. Andrej in ki se − prav tako v verzu − priporoča Devici Mariji v zaščito na naslednji način: Esto salutata virgo cum prole beata / me tibi m(ente pi)acom(m)endo v(ir)go maria. 

Sv. Katarina in sv. Doroteja stojita na travnatih tleh pred rožnim grmom z ustanovnikom, ki mu sv. Doroteja na naravnost nenavaden način obrača hrbet, namesto da bi ga predstavljala tako, kot je v navadi. Povezava med njima pa je vzpostavljena tako s končkom obleke, ki namesto roke v priporočilo zaščitniško plapola nad duhovnikovo glavo, kot tudi z njegovim še ne identificiranim grbom, v katerem se ponovi Dorotejina košara z rožami. 

Že zgodaj so ugotovili slogovno povezanost z južno Tirolsko in s Hansom iz Brunecka, ki se razkriva v modelaciji inkarnata, posebej obrazov in oblikovanju poteka gub. O južnotirolskem vplivu priča tudi uokvirjanje fresk. Toda prav omenjeni Hans iz Brunecka uporablja namesto trakov, rombov in krogov vedno trečentistične oblike krogovičja. Kot kaže primerjava s sv. Dorotejo iz 8. arkade križnega hodnika stolnice v Brixnu, so podobnosti z južnotirolskim slikarstvom poleg slogovnih tudi ikonografske narave: pred seboj imamo enako postavitev svetnice s pleteno košarico v rokah in vencem v razpuščenih laseh in zlasti otroka v vejah z listjem in cvetovi posutega drevesa. Poleg tega kaže opozoriti tudi na kombiniranje simbolov evangelistov s cerkvenimi očeti in na reliefno oblikovanje ozadja. Freske v kapeli sv. Križa na Ptujski gori so med vsemi južnotirolskimi primerjavami najbliže prav poslikavi 8. arkade križnega hodnika stolnice v Brixnu, ki se pripisuje sicer le listinsko izpričanima slikarjema Erazmu in Krištofu iz Brunecka. 

Do datacije med letoma 1424 in 1426 pridemo na osnovi primerjave s freskami iste delavnice na Koroškem (Št. Pavel v Labotski dolini, ž. c. sv. Erharda; ž. c. v Tinjah, dat. 1423) kot tudi datuma smrti prvega ptujskogorskega kaplana Nikolaja (1424) in najstarejšega grafita na freskah (1426). 

Literatura: Gotika v Sloveniji, Narodna galerija, Ljubljana 1995