Kmalu zatem, ko je bila romarska cerkev v Crngrobu pri Škofji Loki razširjena v triladijsko in dobila nov portal v osi novo nastale zahodne fasade, je na fasadi, tik ob portalu, nastala freska s posebno moralno-podučno vsebino za duhovne potrebe romarjev. Sveta Nedelja je kumulativno ime za vrsto razširjenih upodobitev Kristusa trpina (Imago pietatis) z znamenji opravil ali prikazom opravil samih, ki so se jih morali ljudje vzdrževati ob nedeljah in praznikih, če so se hoteli izogniti peklenski pogubi. V središču naše slike stoji Kristus trpin, obdan s pasijonskimi simboli (arma Christi), naokoli pa se v devetih vodoravnih pasovih vrste miniaturne upodobitve iz vsakdanjega življenja − razna kmečka dela, ročna oz. obrtniška opravila, trgovanje, prizori iz družabnega življenja (lov, ples, gostinski prizori, kopališča ipd.). V spodnjem levem koti pa se odpira peklensko žrelo za vse tiste, ki ne upoštevajo zapovedi. Upodobitve te vrste se pojavljajo predvsem v alpskem in predalpskem področju (Švica, Južna Tirolska, Furlanija, Koroška, Kranjska), t. j. v tistih geografskih pasovih, ki jih povezuje posebna lokalno prepredena tradicija srednjeveškega stenskega slikarstva. Pri tem ima crngrobska upodobitev po kompoziciji in zaradi števila in realistične prepričljivosti spremljajočih prizorov posebno mesto kot tudi seveda posebno dokumentarno vrednost. Slogovna naravnanost teh prizorov spominja na način miniaturnega slikarstva, nadrobnosti v figuraliki, ki jih je mogoče primerjati npr. z upodobitvijo Pokola nedolžnih otročičev na Muljavi (1456) ali že z nekaterimi partijami v prezbiteriju v Deutshgriffnu na Koroškem, kažejo veliko bližino samega Janeza Ljubljanskega; tako je potrebno tu tudi v primeru, če gre za delavniško delo, pričakovati določen osebni slikarjev delež. Medtem se sama Kristusova figura kljub značilnim lopatastim stopalom odmika od tipičnih beljaških ali Janezovih figur te vrste; določena eleganca v obris, posebej pa v drži rok, dovoljuje domnevo, da je nastala po kakšni nemški grafični predlogi v slogu Mojstra E. S. 

Literatura: Gotika v Sloveniji, Narodna galerija, Ljubljana 1995