Ohranjen je originalni okvir, ki je izrezljan in pozlačen. Na hrbtni strani table je delno ohranjen originalni nabožni napis v gotski majuskuli, zapisan na krednatnem temeljniku: O TU CHE TE TIEN IN TANTA ALTURA DE (…) MENTE UN POCO IN QUEST(…) / MAI NI RE NI YNP(ER)ATORE NI PRI(N)CI(PE …) SUL MONDO (…) / CHOVE(…)NISE VEGNIR ATANT(…) RENSA CH (…) / MORT (…). Prizori kažejo od leve na desno Kristusa pred Herodom (Lk 23,8-12), Križanje in Bičanje. Zanimivo je, da je kompozicijska simetrija prevladala nad časovno zapovrstnostjo dogodkov, saj bi Križanje po vsej logiki moralo biti na tretjem mestu na skrajni desni. Opozoriti velja tudi na poškodbe nekaterih figur, kot npr. obeh mož, ki bičata Kristusa, in križa, na katerem visi Odrešenik, s praskami in vrezi; take poškodbe pogosto vidimo na starejših italijanskih slikah, na katerih je kdo od vernikov hotel kaznovati rablje in hude duhove oziroma povzročitelje in orodje muk svetih oseb. Kljub temu ni docela jasno, kakšna naj bi bila izvirna vloga slike; zdi se, da je prišla do naših dni ohranjena v celoti in da ne gre za oltarno predelo. Podobni primerki beneških slik iz 14. stoletja nam niso znani. Slog te tabelne slike pa je značilno beneški in razkriva oblikovni repertoar lokalnega izročila, na katerega je vplivalo poznavanje slikarskih šol sosednjih središč, kot sta Padova in Verona. Mnoge nadrobnosti, zlasti še v osrednjem prizoru, kažejo izrazite podobnosti s slikarjem Jacobellom di Bonomo, ki je 1375 ustvaril danes izgubljeno oltarno sliko za cerkev S. Michele v Vicenzi in velik signiran in datiran (1385) poliptih v mestni hiši v Sant’ Arcangelu v Romagni. Okrog tega poliptiha je mogoče zbrati vrsto del; morda je treba nastanek naše slike pripisati umetnikovemu ustvarjanju pred 1385. Vendar pa moramo atribucijo slike Jacobellu di Bonomo obravnavati izredno previdno glede na negotovost, v katero je še vedno ovit razvoj slikarjeve umetniške osebnosti, in glede na sedanje stanje raziskav o tem času beneškega slikarstva, ki je še vedno zelo problematično.