Čašasti kapitel polstebra leta 1945 podrte južne ladje samostanske cerkve krasi še stilizirano rastlinsko okrasje (ob zgornjem robu palmete, v osrednjem delu razcveteni rožni popki, v spodnjem delu prepleteni trakasti peclji). 

Ustanovitelj kostanjeviškega samostana Fons beatae Mariae je Bernard Spanheimski. Prvo ustanovno listino, ki se ni ohranila ne v izvirniku in ne v prepisu, je izdal leta 1234, drugo, popolnejšo pa 8. maja 1249 (hrani Arhiv Republike Slovenije); v zadnji mu za matično cisterco odreja samostan v Vetrinju pri Celovcu. 

Kostanjeviška samostanska cerkev ima bernardinski tloris, zasnovan na romanskem vezanem sistemu, s kvadratnim korom, prečno ladjo in dvema paroma ravno zaključenih kapel. Poleg obočnega sistema cerkveno arhitekturo odlikuje kamnoseško okrasje kapitelov polstebrov in služnikov; dr. Emilijan Cevc je našel največ sorodnosti s tistimi v cisterci v Bélapátfalvi na Madžarskem (ust. 1232).