Platni (kat. št. 80 in 81), ki sta pendanta, sta bili namenjeni za zasebnega naročnika kot okras neke obednice, sta pa varianti istega motiva. Na obeh vidimo leseno tržno mizo, stoječo na prostem, na njej pa so različni sadeži, medtem ko leži na tleh vsakovrstna povrtnina. Na prvi sliki gosposki par v spremstvu črnega služabnika in psička izbira sadeže, ki jih ponuja v nakup prodajalka. Na drugi sliki kupuje dama melono od dveh prodajalcev. Stavbe v ozadju so tipične za flamsko deželo. Sliki sta značilni za slikarstvo, ki je cvetelo v Antwerpnu v večjem delu 17. stoletja, ter kaže tržne prizore, pri tem pa povezuje figure in velika tihožitja različnih zvrsti (sadje, zelenjava, ribe, meso). Podobe te vrste sta navadno slikala po dva umetnika: eden je slikal figuralne dele, drugi pa je bil mojster tihožitij; tudi veliki slikarji so sodelovali pri delih take vrste.–Tule razstavljeni platni sta skromnejša primerka te slikarske produkcije in njuno avtorstvo še ni razrešeno. Ni izključeno, da gre v tem primeru tako pri figurah kot pri tihožitjih za delo iste roke. Poudariti moramo, da kažejo slike takih povrtnin in zlasti sadja mnogo skupnega z deli Jana van Kessla starejšega (1626–1679), ki je vodil zelo aktivno delavnico. – Deli smo datirali med leti 1650 in 1660. V svoji vrsti kažeta namreč napredno stopnjo, v kateri so realistični naglasi speljani v dekorativno smer. To potrjujejo tudi bogate, drage porcelanaste posode, v katere je nenaravno naloženo sadje na tržnih mizah. Landesmuseum Joanneum v Gradcu hrani sliki istega naslova in istih mer. Prodajalka sadja na trgu, o. pl., 115 x 171 cm, inv. št. 506 in 673, ki sta deli iste roke, kot jo najdemo na naših slikah (izključeno pa ni sodelovanje dveh slikarjev). Graški podobi povzemata isti model, vendar je ta v nadrobnostih močno spremenjen, zlasti kar zadeva figure in tihožitja.