Oltarni nastavek od spodaj navzgor sestavljajo predela, osrednji del s figurama na konzolah na obeh straneh in atika s čipkasto prevotleno krono. Stoji na nizkem stopničastem podstavku, komaj kaj širšem od predele. To krasi plitev relief z dopasno upodobljenima sv. Marjeto z zmajem in sv. Barbaro s kelihom v rokah; prva kaže z levico v sosedin atribut. Stranici predele sta ob straneh okrašeni z glavama herm, ki pomagata podpirati skromno profilirano tanko predelo, na kateri počiva osrednji del oltarčka, zgoraj omejenega z ločno zaključenim okvirjem. V spodnjem delu je figuralna skupina Oznanjenja v visokem reliefu – levo angel z rokama, prekrižanima na prsih, desno Marija z rokama, sklenjenima k molitvi in položenima na trebušček; Devica sedi na prestolu, med protagonistoma je pult s knjigo, postavljena sta pod ločni friz. Nad njima pa je Božje dete v žarkovju in obdano s tondom iz oblačkov. Osrednji del oltarčka na konzolah spremljata manieristično razpotegnjeni figuri žalostnega izraza z izrazito majhnima glavama – na levi Marija, na desni Janez Evangelist. Zadnji se ozira v podobo Boga Očeta v atiki, ki je spet upodobljen v plitvem reliefu: z desnico blagoslavlja, levica pa mu počiva na Zemljini krogli. Osrednji motiv prevotlene krone predstavlja križ, prepleten s trnjem, ob straneh pa ga spremlja fantazijski preplet ornamentalnega okovja v ozkih pasovih. Motiv trnja se ponavlja tudi na predeli s svetnicama.

Močan zagon v višino, figuri na konzolah izrazito manierističnih proporcev, čipkasta ornamentika oltarne krone, volutni motivi ob straneh osrednjega dela ter drobni ornamentalni nizi (paličasti in jajčasti motiv v več inačicah ter motiv diamanta), ki krasijo okvir osrednjega dela popolnoma dematerializiranega oltarnega nastavka, nakazujejo, da je to izdelek poznega 17. stoletja.