Slika je odkritje še enega do zdaj neznanega Almanachovega dela. Mauro Natale je umetnino z vso zanesljivostjo spoznal kot Almanachovo. Slika je kar najbolj povezana z Veselim omizjem (Kvartopirci I, kat. št. 94), ki je že od leta 1937 last Narodne galerije. Tudi tu so upodobljeni za mizo sedeči kvartopirci, ki jim strežejo z vinom. Igrajo trapolo (it. trappola, nem. Trapolier, Trappulier), igro, ki izvira iz Benetk, v 17. stoletju pa se je zelo razširila po Srednji Evropi. Barve podolgastih kart so italijanske: meči, palice, čaše in denarji. Na mizi prepoznamo denarja, medtem ko nam oseba na desni kaže karto z mečema, med katerima je v sredini grb z belimi in rdečimi polji. Morda gre za znak izdelovalca kart, ne moremo pa zavreči tudi možnosti, da gre za grb osebe, ki drži karto. Pred to osebo, ki opazuje gledalca, je na mizi kos tobaka, zvitega v obliki vrvi – motiv, ki ga poznamo že z mize Kvartopircev I. Kot na tej davno kupljeni sliki so tudi na novo pridobljeni podobi obrazi figur zelo realistični in zagotovo gre za portrete. Figura na desni strani kadi pipo in bržkone je ista oseba, kakor jo najdemo na desni strani Veselega omizja. Ni izključeno, da gre tudi tu za Almanachov avtoportret. Slika Kvartopirci II je močno povezana s severnjaškimi Caravaggiovimi nasledniki. Čas njenega nastanka mora biti zelo blizu Veselemu omizju. Umetnina je nedvomno nastala na Kranjskem in je zelo mikaven in pomemben dokument o lokalni noši v takratnem času.
