Slika je sestavljena iz dveh delov. Na osrednjem, ki je naslikan z več barvami, je Marija z detetom v pokrajini; strežeta jima angela, od katerih eden podaja pladenj s sadjem. Okrog tega prizora je v tehniki grisaille naslikan navidezen okvir z različnimi prizori, ki v smeri urinega kazalca kažejo Poklon pastirjev, Sv. tri kralje pred Herodom, Poklon Sv. treh kraljev in Beg v Egipt. V štirih vogalih navideznega okvirja so naslikane grafike s štirimi evangelisti, ki jih določajo imena in ustrezni simbolični atributi: v smeri urinega kazalca se zvrstijo, začenši zgoraj levo, Janez, Luka, Marko in Matej. Motiv osrednjega prizora je značilen za umetnost protireformacije in je povezan z zgodbo o begu v Egipt. Slog slike je tipičen za Fransa II. Franckna in njegovo delavnico in jo je mogoče datirati okrog 1620. Znane so tudi druge slike Fransa II. Franckna, ki z večjimi ali manjšimi variantami kažejo enak okvir v tehniki grisaille. Ena teh verzij, ki kaže v sredini Marijo z detetom v pokrajini, je bila v zbirki Erika Alporta, o. les, 41,9 x 53,3 cm, prodana na dražbi Christie’s v Londonu dne 21. julija 1972, št. 116, kot delo Fransa II. Franckna in Jana van Kessla; druga verzija, ki prav tako kaže Marijo z detetom v pokrajini, o. les, 51 x 63,5 cm, je bila 1980 naprodaj v Londonu; tretjo, Alegorijo odpovedi Karla V. prestolu, o. les, 55,2 x 43,2 cm in s prizori Kristusovega življenja na okvirju, so tudi prodajali v Londonu, Chaucer Fine Arts Inc., 24. 11. do 23. 12. 1983, kat. št. 2. Take verzije kažejo, da so pri njih sodelovali pomočniki in sodelavci, vendar so drugi kot tisti, ki so pomagali izdelati našo sliko.