Zob časa je neusmiljen, a tu se je ustavil: ta izvrstna umetnina je ostala takšna, kakršno je zapustil umetnik. Neprimerna ljubezen med čarovnico muslimanko in krščanskim vitezom, opevana v Tassovem Osvobojenem Jeruzalemu, je bila v baroku priljubljen likovni motiv, še zlasti pa v hedonističnem beneškem okolju, kjer sta se prepletala zahod in orient. Lazzarini je kot eden glavnih predstavnikov beneškega slikarstva svojega časa slovel po barvni zračnosti in po izjemni eleganci naslikanih figur. Z erotiko prežeti par v pravljičnem vrtu je naslikan s pretanjeno čutnostjo, zato se je tudi telo bojevnika rokokojsko feminiziralo. Dopolnilo zgodbe je amoret, ki personificira ljubezen in poskuša odvrniti ljubimca od pogleda v zrcalo, s katerim ga omamlja povsem gola čarodejka. Toda oborožena tovariša »izgubljenega« Rinalda, skrita v grmovju, napovedujeta skorajšnji konec te začarane idile.