Remb je okoli leta 1703 za grofa Ignaca Marijo Attemsa freskiral Viteško dvorano v brežiškem gradu, zatem pa jo opremil še s šestimi, nad tri metre visokimi ovalnimi slikami alegoričnih vsebin, povezanih z uspešnim življenjem takrat že petdesetletnega naročnika. Slika Alegorija časti in bogastva iz tega cikla razkriva talentiranega slikarja, ki si je, izhajajoč iz očetove slikarske delavnice, na študijskem popotovanju po Italiji pridobil solidno slikarsko znanje. Vsebino slike razberemo kot ikonografski rebus namigov na denarno bogastvo in na časti; s tem se je namreč identificiral baročni aristokrat in mecen. Interpretacija motiva pa je možna le v povezavi s preostalimi ovali, ki so danes razdeljeni med Brežice, Gradec in Ljubljano. Po poslikavi brežiške dvorane, ki nedvomno sodi med najpomembnejše baročne svetne interierje v Sloveniji, je Remb službo pri Attemsu nadaljeval v Gradcu in zatem na Dunaju in si pridobil sloves pomebnega slikarja avstrijskega zrelega baroka.
