Sliko podolgovatega formata je Remb naslikal za svojega mecena Ignaca Marijo grofa Attemsa. Bila je del zbirke v Palais Attems na Sackstrasse 17, ki si jo je grof sezidal med letoma 1702 in 1704 ter opremil z 242 umetniškimi deli različnih avtorjev. Remb je v Gradcu med letoma 1705 in 1711 za Attemsa naslikal številna dela v tehniki olja na platnu ter s freskami poslikal več soban. Glede na obliko je bila slika najverjetneje kot sopraporta obešena nad vrati ene izmed soban graške palače.

Starozavezni prizor izhaja iz Esterine knjige (Es 5,1-3; 7,1-4). Gledališko zasnovan prizor z arhitekturno kuliso notranjosti palače predstavlja Judinjo Estero, ki je pred svojim soprogom, perzijskim kraljem Ahasverjem, hotela izprositi milost za judovsko ljudstvo. K njemu je prišla nenajavljena, kar bi se praviloma končalo s smrtjo, ob tem pa od strahu omedlela. Ahasver je pred njo izprožil žezlo in ji na ta način dal vedeti, da bo njeni prošnji ustregel in ji odpustil predrzen prekršek.

Podoba Estere je sorodna figuri sv. Uršule na Rembovi sliki z glavnega oltarja uršulinske cerkve v Gradcu.

Provenienca: 1733, Gradec, Palais Attems, zbirka Ignaca Marije Grofa Attemsa; 1818, Gradec, Joanneum (posoja družine Attems); 1861, Graz, Joanneum, volilo; 1903, Zdravilišče Rogaška Slatina; 1932, Ljubljana, Narodna galerija