Glede na objave v starejši literaturi kip sv. Štefana izvira z velikega oltarja cerkve v Štepanji vasi v Ljubljani, kjer je zasedal osrednje mesto v glavni oltarni niši. Ker so kipi na stranskih oltarjih pripisani ljubljanskemu kiparju Henriku Mihaelu Löhru, ki skupaj z Jelovškovimi poslikavami harmonično dopolnjujejo teatralno baročno opremo štepanjske cerkve, smemo domnevati, da je tudi kip sv. Štefana Löhrovo delo.

Veliki oltar, ki je bil prav tako narejen po Jelovškovih načrtih, so leta 1889 nadomestili z oltarjem Feliksa Tomana, Löhru pripisan kip sv. Štefana pa je zamenjala slika Mučeništvo sv. Štefana Jurija Šubica (1890). Od prvotne zasnove velikega oltarja se je tako do danes ohranila Jelovškova naslikana arhitekturna kulisa in Sv. Štefan, ki je danes del zbirke v Narodni galeriji. 

Kip sv. Štefana, prvega krščanskega mučenca ter zavetnika kamnosekov in konjev, je kipar zasnoval v razgibani pozi, z razširjenimi rokami in pogledom navzgor, s čimer se je vsebinsko navezal na ikonografijo svetnikovega vnebovzetja, ki ga je Jelovšek upodobil na oboku prezbiterija. 

 

Literatura: Sergej Vrišer, Barok v Štepanji vasi, Situla, str. 391–397; Sergej Vrišer, Baročno kiparstvo v osrednji Sloveniji, Ljubljana 1976, str. 95–97