Fortunat Bergant je izšel iz očetove rezbarske delavnice, pozneje pa se je slikarsko oblikoval na akademiji v Rimu; na to je bil še posebno ponosen, saj se je na eni od slik, nastalih tik pred smrtjo, samozavestno poimenoval »kapitolinski akademik« (Kapitol je grič v Rimu). Bil je izobražen, razgledan, duhovit umetnik. Po rimskem študiju je zadnje desetletje deloval v Ljubljani, presenetljivo pa je, da ni bil član cehovskega združenja slikarjev niti ni premogel svoje hiše. Tudi tega ne vemo, da bi bil poročen. Bil je docela predan slikarstvu in gmotno odvisen od svojih pokroviteljev. Njegovi meceni so bili cerkveni in svetni gospodje, za katere je slikal cerkvene slike in portrete.

Med plemiškimi veljaki so se za Berganta posebej zavzeli Erbergi. Volbenk Daniel baron Erberg (1713–1783) je bil znan ljubitelj umetnosti. V Dolu pri Ljubljani je uredil baročni grajski park, nenehno dopolnjeval zbirko slik in vzdrževal bogato knjižnico in arhiv. Med baronom in slikarjem se je morala stkati tesna prijateljska vez, saj je Bergant v Erbergovi razkošni hiši v Ljubljani celo stanoval in tam tudi umrl.

Vsi trije portreti Erbergov so prvotno viseli v dvorcu v Dolu. Baron Erberg se je leta 1761 poročil z dobrih trideset let mlajšo Ano Marijo, rojeno grofico Neuhaus (1744–1774). Najbrž sta bila kmalu po poroki naslikana tudi njuna portreta, to pa pomeni, da Ana Marija ob njunem nastanku ni imela več kakor dvajset let. Sivi lasje tako ne izpričujejo njene starosti, ampak govorijo o takratni modni muhi. Da bi imeli moderno sivo pričesko, so si tako dame kakor gospodje pudrali lase (ali lasulje). Uporabljali so siv puder v prahu, lase pa so si pred pudranjem natrli s posebnim mazilom. Tako so bili zaradi sivih napudranih pričesk vsi videti stari.

Terezija Erberg (1684–1729), Volbenkova mati, je bila takrat, ko je Bergant slikal njen portret, že dolgo mrtva. Slikar je njen posthumni portret posnel po kaki starejši predlogi. Za vse tri portrete je izbral enak izrez in podobno postavitev. Imenitnost je znal pričarati z zgovornimi pogledi, z dragocenimi tkaninami in s prefinjeno elegantnimi kretnjami rok, v katerih držijo kak poseben predmet.

Besedilo: QR kode Narodne galerije