Kiparski portret cesarja Franca Jožefa I. v porcelanu je zasnovan po antičnih zgledih tako v drži kot tudi obleki, ki je podobna rimski togi, speti z broško na rami. Portret odstopa od sočasnih cesarskih portretov, predvsem slikarskih, na katerih je upodobljenec praviloma oblečen v paradno uniformo, okrašeno s številnimi odlikovanji.
Franc Jožef I. se je rodil 18. avgusta 1830 in že pri osemnajstih letih je na prestolu zamenjal bolnega strica Ferdinanda I. Leta 1854 se je poročil z bavarsko princeso Elizabeto (Sisi) in v zakonu, ki je bil le na videz romantično idealen, so se jima rodile tri deklice in sin – prestolonaslednik Rudolf. Ta je tragično preminil že v 31. letu življenja in čez devet let je bila tudi cesarica Sisi žrtev neuravnovešenega anarhista. Cesar pa je umrl 21. novembra 1916.
Sodbe zgodovinarjev o cesarju Francu Jožefu I. in njegovem vladanju so si različne, pač glede na to, s katerega zornega kota obravnavajo 68-letno vladanje poleg cesarice Marije Terezije gotovo najpriljubljenejšega Habsburžana. S svojim ugledom je kot patriarh povezoval cesarsko-kraljevo državo s petdeset milijoni prebivalcev v pisanem sklopu enajstih narodov. Bil je veličanstvo, ki je poosebljalo idejo o večni monarhiji, v kateri je vladal kot prvi uradnik in skrupulozno upravljal obsežno cesarstvo. Franc Jožef I. je bil monarh, ki ni samo kraljeval, ampak je tudi vladal. Čas njegovegavladanja je zaznamoval tehnični in kulturni napredek obsežnega cesarstva (gl. Cesar Franc Jožef I. (1830–1916), zadnji patriarh monarhične Evrope; ob 100. obletnici cesarjeve smrti, Odstiranja, Narodna galerija, 2016).