Najbolj odmevna in po formatu največja Karingerjeva slika s črnogorsko motiviko je nastala leta 1862 pod vplivom odmevnih dogodkov atentata na kneza Danila; epski hommage reformatorju je razstavljal leto pozneje na razstavi avstrijskega umetniškega društva v Ljubljani. Realistični pejsaž in slikovite like Črnogorcev je zajemal iz risb in akvarelov, ki jih je ustvarjal med bivanjem v Boki Kotorski leta 1854, kjer je služil v 17. pešpolku avstrijske vojske, in popotovanji po okoliških krajih; tedaj je obiskal tudi knežji dvor v Cetinju, kjer je portretiral kneza in nekatere člane njegove družine.

Skice iz tistega časa so kot neposredni zapis navdihnile več krajin in drugih scen, ki jih je pozneje naslikal v olju. Črnogorci na straži je slika iz poznega obdobja, kar se kaže v pastoznih nanosih barve in bolj sproščeni potezi brez obrisnih linij. Diagonalna kompozicija deli platno na dva dela. Ubrane tople okraste in rdeče barve spodnje partije so v kontrastu z modrino neba in morja. Z gradacijo barv je ustvaril prostorsko globino in hkrati s pripovedno štafažo idilično razpoloženje, ki ne daje vtisa bližine nevarnosti. 

V primerjavi z monumentalno sliko Pogrebni sprevod kneza Danila so Črnogorci na straži neposreden zapis življenja na meji in izraz sočasnega interesa za odkrivanje slikovitega, neznanega in elementarnega življenja na robu habsburškega imperija. 

Skupaj s predhodno sliko to drobno delo pomembno dopolnjuje zbirko Narodne galerije, saj smo ob Karingerjevi razstavi leta 1984 poznali le tri njegove črnogorske motive »od okoli petnajstih olj« (Anton Karinger. 1829−1870, Narodna galerija, Ljubljana 1984 [razst. kat.], str. 22 ss.).

Literatura: Nove pridobitve 2011−2021, Narodna galerija, Ljubljana 2022