Med redkimi skupinskimi portreti v zbirki Narodne galerije imajo Tominčevi posebno mesto zaradi tehnične popolnosti in psihološke karakterizacije upodobljenih. Z naraščajočo vlogo meščanstva, nove elite, je po francoski revoluciji družinsko življenje postajalo vse pomembnejši družbeni dejavnik. Tominc je ob nastanku skupinske slike družine Frušić že deset let uspešno deloval v Trstu kot eden najbolj iskanih portretistov premožnih meščanov različnih tržaških etničnih skupnosti. Odlikoval se je z verodostojnim upodabljanjem obraznih značilnosti, z odličnim prikazovanjem materialov, od tkanin, čipk, nakita in krzna do lesa, pa tudi s hitrim in natančnim slikanjem. Zato je bil prava izbira tudi za uglednega predstavnika tržaške srbske skupnosti, zdravnika, novinarja in politika dr. Dimitrija Frušića (1790−1838), ki je upodobljen skupaj s svojo mlado družino na vrhuncu svojega ugleda, s Hipokratovo knjigo v rokah, v dostojanstveni drži ne le uspešnega meščana, temveč tudi kot ponosen pater familias. Idila ni trajala dolgo. Že istega leta je umrl prvorojenec Čedomil, soproga Jovanka pa je ovdovela tri leta po nastanku portreta.