Krošnje dreves se prepletajo, medtem ko so debla vsaksebi. Na travniku okoli dreves opazimo rumene cvetlice, nekaj podrastja, za drevesi tudi skromno kočo. Podoba je verjetno nastala po Karingerjevih sprehodih v Mestnem logu, južno od mesta, kjer se že začenja Ljubljansko barje. V istem obdobju je Karinger večkrat upodobil gozdnato, gorsko in skalnato krajino. Katere podobe so nastale pred motivom oz. v kolikšni meri, težje določimo, saj je Karinger vestno skiciral drevesa in posamične naravne motive in vsaj pri slikah prepoznavne krajine lahko opazimo, kako zelo je motiv prilagajal lastnemu slogu in izrazu.

Med študijem na Dunaju je Karinger krajino risal tudi v Pratru, mestnem parku; njegove hraste lahko vzporejamo s Pratersko krajino Ferdinanda Georga Waldmüllerja (1793–1865), vplivnega avstrijskega slikarja, ki je zagovarjal ustvarjanje na prostem. Med študijem je prerisoval dela Lovra Janša (1749–1812), njegov profesor je bil Franz Steinfeld (1787–1868), ki je vplival tudi na Marka Pernharta (1824–1871). Med »domačimi« ustvarjalci mu je bil s svojim beleženjem slovenske krajine začetni zgled Franz Kurz von Goldenstein (1807–1878).