Strojevi priljubljenosti med naročniki portretov sta botrovala slikarjeva modna drža in značilno lepotno tipiziranje, ki je najbolj izrazito pri ženskih portretih. Nekateri med njimi so si v postavitvi, po oblačilu in v drži portretiranke tako podobni, da jih lahko ločimo le po obrazih.
Luiza Pesjak (1828−1898) je bila ena najvidnejših izobraženk svojega časa, pesnica, pisateljica in prevajalka. Za pesništvo jo je navdušil France Prešeren, ki ga je srečevala kot odvetniškega pripravnika v pisarni svojega očeta Blaža Crobatha. V slovenščino je iz nemščine prevedla nekatere Prešernove pesmi, pozneje pa se je pod vplivom Frana Levstika in Josipa Stritarja navdušila za čitalniško gibanje. Med njenimi še danes najbolj znanimi deli je libreto za opero Gorenjski slavček, ki jo je leta 1872 uglasbil Anton Foerster. Leta 1848, po očetovi smrti, se je poročila z bogatim trgovcem in podjetnikom Simonom Pesjakom, njen portret v belem oblačilu pa je moral nastati kako leto prej.
