Portret, zajet v obliko tonda, kaže mlado damo v dopasnem izrezu, oblečeno v jopič paradne dragonske uniforme, pokrito z dekorativno kapo, t. i. krakosko*, in postavljeno pred romantično uglašeno parkovno ozadje. Izglajena faktura kaže na bidermajerski čas, enako pričeska z modnimi kodrci in žive barve v kombinaciji s temnimi toni. Signatura je poškodovana, letnica na njej se bere kot 1837, možno tudi 1857.
Podoba kaže Luise (1776–1810) iz severnonemške vojvodske hiše Mecklenburg-Strelitz, ženo pruskega kralja FriderikaViljema III. Bila je izredno lepa in je med najpogosteje upodabljanimi evropskimi aristokratinjami. Veliko je tudi njenih posthumnih portretov, med katere sodi galerijska slika, delo slikarja Wilhelma Terniteja (1786–1871). Portret istega slikarja iz leta 1810 jo kaže v identični drži, nosi pa jopič »po huzarsko«. Moda empirskega in še poznejšega časa se je pri ženskih jahalnih kostumih rada zgledovala po vojaških uniformah, vendar ima Luisina dragonska oprava tudi dokumentaren pomen, saj jo je kralj 1806 imenoval za častno poveljnico pruskega dragonskega polka št. 5. Med drugimi kosi njene garderobe se je ohranil tudi tu naslikani jopič iz leta 1806, v pomoč slikarjem pri njenih posthumnih podobah pa je bila tudi njena posmrtna maska.
Provenienca potreta ni raziskana, možno je, da je slika prispela v naše kraje prek sorodstvenih zvez, saj se je Luisina vnukinja istega mena, Luise von Mecklenburg-Schwerin (1824–1859), leta 1849 poročila na Kranjsko v družino princev Windischgrätz.
*Na ime čepice je opomnil Wladimierz Godlewski, Varšava.
