Na sliki je upodobljena reka Sava, ki ovinkasto prodira v globino slike mimo pobočij proti gorski kulisi Kamniških Alp. Na levi strani je upodobljena Šmarna gora s cerkvijo na vrhu. Prizor je spokojen in idiličen, brez slutnje kakršnekoli prisotnosti človeka, kar poudarja še naplavljeno deblo na obrežju ‒ priljubljen detajl v slikarstvu 19. stoletja. Slika je naslikana v značilnem Pernhartovem bidermajerskem slogu s tankimi nanosi barv, posebno pozornostjo za harmonijo le-teh, stvarno prepričljivostjo in pridihom večnosti. Kljub vsemu pa jo svežina barv in svetlobni učinki približujejo kasnejšemu realizmu.

S sliko je Pernhart ustvaril prototip za vse nadaljnje upodobitve tega motiva, ki je postal stalnica v slovenskem slikarstvu, predvsem v delih Franceta Pavlovca, ki je nalašč slikal iz istega zornega kota.