Tominčevo mojstrstvo v upodabljanju materialov je na tej sliki doseglo vrh. Tkanine, čipke, modni kašmirski šali, bogato poslikani porcelanski kavni servis in sijaj lesene površine mize so mnogo prepričljivejši kakor v ozadju naslikana krajinska kulisa, pred kakršno so slikarji v 19. stoletju postavljali svoje upodobljence. Ob pitju kave sta zbrani dve generaciji žensk iz družine Moškon, lastnice posestev Pišece in Frajovščak pri Ptuju: sestri grofici Amalija in Ana Lengheimb ter njuna teta Kajetana von Mandelstein. Upodobljene so v tradiciji conversation piece, neformalnega skupinskega portreta, ki je cvetel v Veliki Britaniji v 18. stoletju. Steklena posoda s petimi zlatimi ribicami, kakršno je Tominc upodobil še na nekaterih slikah, v odsevu kaže dejansko prizorišče, namreč atelje, in s svojim iluzionizmom govori o slikarjevi obrtni spretnosti. Morda pa namiguje tudi na število udeležencev pri upodobljenem dogodku, kakor si ga je v svojem literarnem delu Nevidni gost zamislil francoski pisatelj René de Ceccatty. Edini roman, v katerem je glavna junakinja slika iz zbirke Narodne galerije, je v slovenščini izšel leta 2014.