V sklepnem letu študija in specialke pri profesorju Karlu Kundmannu (1838−1919) leta 1896 se je Ivan Zajec posvetil mavcu Adama in Eve in delo leta 1900 razstavil v Ljubljani in Zagrebu. V kiparjevi zapuščini je hranjeno izvirno potrdilo s profesorjevo oceno z dne 20. 7. 1896: »V visoko in zanimivo izdelani skupini življenjske velikosti Adam in Eva je [kipar] dokazal vnovič svojo lepo in izvirno zmožnost, razen tega je napravil v spoznanju človeške postave viden napredek.« Kompozicijo je kipar sam pred letom 1902 podaril Deželnemu muzeju, od koder je mavec leta 1934 prešel v Narodno galerijo. Tu so mavec leta 1955 dali odliti v bron, ohranjeni sta mavčni glavi Adama in Eve.

Na monumentalno realistično oblikovano figuralno kompozicijo biblijskega motiva je vplivalo italijansko zgodnjerenesančno slikarstvo (Masaccio) in kiparstvo. Adamova klasicistično umirjena pokončna muskulaturna postava s sklonjeno glavo, stisnjeno pestjo levice in z mrkim pogledom z desnico objema sklonjeno in osramočeno Evo. Figuri sta upodobljeni v koraku, izgnani zapuščata raj in stopata v negotovost. Kača, ki se plazi po tleh na podstavku, je komaj opazna, čeprav je primarnega pomena za vsebino upodobitve in vsekakor analogna Zajčevemu prejšnjemu akademijskemu delu – Prestrašenemu satiru (NG P 406).