Par se je usedel k obedu, pri oknu pa starejša ženska hrani otroka. Pohištvo, stene in police so zapolnjeni s steklenicami, krožniki, lonci, košarami in drugim hišnim priborom. Svetloba prodira v prostor iz smeri gledalca in skozi okno na levi. Perspektivo ustvarjajo miza, tlak in pohištvo ter močno senčenje figur. Motiv je Petkovšek zasnoval v Benečiji leta 1888, v letu, ko se je na hitro poročil s sedemnajstletno Marijo Filipesco in z njo odšel na poročno potovanje po Italiji, ki ga je prekinila slikarjeva duševna bolezen.

Petkovšek je nekaj časa preživel v Parizu, kjer se je navdušil nad uspešnim slikarjem Jeanom-Françoisom Milletom (1814–1875) ter posebej nad Léonom Lhermittom (1844–1925) in Julesom
Bastien-Lepageom (1848–1884). Beneška kuhinja je Petkovškov poskus slikanja monumentalnega kmečkega žanra, v katerem pa so vplivi Pariza že bledeli in je v ospredje prišel Petkovškov duševni nemir, viden v zatemnjeni sceni, nelagodnem ozračju in sobi, do zadnjega kota dekorirani s predmeti. Na naslednji večji sliki (Doma) je ponovil vzdušje in snop svetlobe, ki pada skozi okno, a brez učinka, ki ga ima podoben žarek na sliki Pred lovom, ki jo je njegov kolega Jurij Šubic (1855–1890) uspešno razstavil na pariškem Salonu leta 1883, leto pred Petkovškovim prihodom v Francijo. Beneško kuhinja je Petkovšek naslikal v večjem formatu, danes izgubljenem, pripravil pa je tudi študije (ena se skriva pod Petkovškovo študijo slike Počitek pri košnji Bastien-Lepagea).