Razen skulptur iz časa po prvi četrtini 20. stoletja je umetniško ustvarjanje kiparja Alojzija Repiča ves čas ostajalo na ravni realističnega akademskega preučevanja, ki ga je tudi sam zvesto posredoval svojim učencem na ljubljanski umetnoobrtni šoli. Poučeval je modeliranje po naravi, obdelavo različnih materialov in anatomijo. Po njegovem prepričanju sta bila namreč za kiparsko ustvarjanje najpomembnejša obrtna spretnost in natančno opazovanje po naravi.
Leta 1897 je med študijem na akademiji kipar prejel prvo nagrado za kip Borilca. Motiv akademsko realistično izvedene skupine dveh golih muskulaturnih, napol ležečih moških figur v odločnem boju mu je omogočil razmah v oblikovanju človeškega telesa, ki se mu je posvetil v vseh anatomskih detajlih.
