Takrat še študent naravoslovja, matematike in fizike na dunajski univerzi je naslikan natančno in uradno v dopasnem izrezu s poudarkom na barvnem kontrastu med temnim ozadjem in črno obleko ter osvetljenim obrazom, dlanjo in belo srajco. Pravo nasprotje portretu je nekoliko mlajša slika Pismo (gl. NG S 433), prav tako s portretom Ivana Šubica, kjer svetloba svetilke že razkraja natančne obrise. 

Ivan Šubic je bil najtesnejši prijatelj obeh slikarjev, Janeza in Jurija Šubica. Vestno je hranil pisma z dragocenimi podatki o delu obeh bratov ter bil tudi upravitelj njune zapuščine. Bil je tudi vladni svetnik, član umetniških razsodišč za vse ljubljanske spomenike, v katerih je redno sodeloval kot konservator centralne komisije, utemeljitelj in ravnatelj obrtne in umetno-obrtne šole na Slovenskem, ki se je kasneje preimenovala v Tehniško srednjo šolo in Strokovno obrtno šolo.