Genij gledališča je v bron odlit pomanjšan osnutek figure v atiki stavbe Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana.

Alojz Gangl se je v letih 1890–1892 po naročilu kranjskega deželnega odbora posvetil kiparskemu okrasju ljubljanskega Deželnega gledališča. V neobaročnem slogu je pročelje današnjega neorenesančnega poslopja Opere obogatil s figuralno kompozicijo iz drobnozrnatega rumenkastega peščenjaka Genij z Opero in Dramo (1892) v atiki ter s kipoma Komedija in Tragedija (1892–1893) v nišah. Na skulpture so vplivale tolikokrat posnemane kiparske kompozicije Kip svobode Augusta Bartholdija in kiparska okrasitev pročelja pariške Opere s Plesom Jeana-Baptista Carpeauxa.

Osrednja figura v atiki, stoječi polgoli krilati Genij gledališča, z desnico dviguje plamenico, v levici pa drži lovorjev venec, s katerim je venčal alegoriji. Pogled je usmeril navzdol in levo nogo osvobodil draperije, ki mu v težkih gubah objema spodnji del telesa. Polgola figura, gubanje draperije in iz kompozicije izstopajoče desno stopalo spominjajo na oblikovanje Ganglove Kristusove figure v Đakovu (1889).