Politika, poslanca in diplomata barona Jožefa Schwegla (1836–1914) je diplomacija zanimala že v zgodnji mladosti, zato se je po končanem šolanju na Alojzijevišču, kjer je bil Stritarjev sošolec, odločil za študij na Orientalski akademiji, šoli za vzgajanje diplomatskih uslužbencev, ki naj bi svojo kariero nadaljevali predvsem na Vzhodu. Po diplomi leta 1859 je bila njegova prva služba v Egiptu, v Aleksandriji, na tamkajšnjem avstrijskem generalnem konzulatu. Na podlagi uspešnega dela, priprave obiska cesarja Franca Jožefa I. v Egiptu, vestnega opravljanja konzularne službe in ustanovitve avstro-egiptovske banke je bil kasneje povzdignjen v baronski stan. V Egiptu si je finančno zelo opomogel, sodeloval je s tamkajšnjimi arheologi in sledil arheološkim izkopavanjem. Kasneje je postal generalni konzul v Carigradu, leta 1873 pa je povsem neodvisno oblikoval orientalski oddelek svetovne razstave na Dunaju. Leta 1879 je Schwegel postal poslanec kranjske veleposesti v dunajskem državnem zboru, večkrat pa mu je bil zaupan tudi mandat v kranjskem deželnem zboru, kjer si je pridobil zasluge za gradnjo železnic. Fran Šuklje je podobo svojega “odločnega političnega nasprotnika, s katerim je bil celih 31 let v najožjem stiku”, v svojih spominih opisal z besedami: “Ni bil visoke postave, prej majhen, a zastaven in širokopleč, lasje in brada, prej žolti ali, bolje povedano pšenični, potem snežnobeli, oči svetlo sive, pogled oster, obrazni potezi krepki, sila energični.”

Leta 1887 je Alojz Gangl izdelal portret barona Jožefa Schwegla. Ta je v obdelavi že mehkejši od leto prej nastalega Šukljetovega portreta in obraz je bolj individualiziran. Oblačilo se ne podreja simetriji, levi del ovratne rute se je na živahen način osvobodil izpod suknjiča.

Baron je v oporoki volil svojo umetniško zapuščino Kranjskemu deželnemu muzeju. Portret je Narodna galerija kupila iz zasebne lasti leta 1975.