Leta 1884 je Janez Šubic odšel v Kaiserslautern na Bavarskem na povabilo arhitekta Karla Spatza, ki je projektiral novo poslopje Umetnoobrtnega muzeja in bil tudi njegov ravnatelj. Palača je bila zgrajena v neorenesančnem slogu in preobložena z dekoracijo. Šubic je sprejel ponudbo za poslikavo stropa v veliki dvorani, hodnika ter dveh lož s sedmimi kupolami in s po sedmimi obokanimi nišami in okni. Poslikava je bila zelo obsežna in je zahtevala več let dela, zato je imel Šubic na razpolago več pomočnikov, ki so na osnovi njegovih kartonov izvrševali dela.

Ikonografijo je Šubic zastavil zelo ambiciozno, in sicer je za strop dvorane predvidel dve veliki sliki ‒ alegoriji Moč in Izobilje, za loži pa 56 ovalnih in 112 okroglih tabel s prizori iz svetovne zgodovine ter duhovnega in političnega življenja različnih narodov, medtem ko so polja zapolnjevale tudi različne alegorije in personifikacije, kot sta Mir in Delo, osnutka katerih hrani Narodna galerija. Šubic je leta 1885 prevzel tudi mesto učitelja dekorativnega slikarstva na umetnoobrtni šoli, ki je delovala v sklopu muzeja. Istega leta je muzej zajel požar in uničil poslikave, zato je moral Šubic začeti delo znova.

Personifikacija Mir (Pax) je ženska z značilnimi atributi, kot so lovorov venec v laseh, palmina veja v desnici in bela goloba ob njej, medtem ko je Delo (Labor) moški v herkulski pozi, oblečen v delovno haljo in obdan z delovnimi orodji.