Motiv Adama in Eve v plastiki Po grehu (Adam, ubi es?), ki je nudil neskončne možnosti obravnave akta, je ob zaključku specialke pri profesorju Karlu Kundmannu na Dunaju leta 1899 ustvaril najizrazitejši predstavnik akademskega realizma pri nas – kipar Alojzij Repič. V mali plastiki je upodobil na skali sedeči figuri, pri katerih sta telesi prepleteni in drug v drugem iščeta tolažbo. Adam je zaščitniški in zamišljen, Eva se v kretnji obupa in groze privija v njegovo naročje. Trikotna kompozicija ustreza vsem zahtevam klasičnih elementov.

 Motiv akademsko realističnega dela je Repiču omogočil razmah oblikovanja človeškega telesa, ki se mu je posvetil v vseh anatomskih detajlih. Z izjemo skulptur v času po prvi četrtini 20. stoletja je Repičevo umetniško ustvarjanje vseskozi ostajalo na ravni realističnega akademskega preučevanja, ki ga je tudi sam zvesto posredoval svojim učencem.