Svojega očeta Štefana je slikar upodobil v zadržanih barvah pred nevtralnim ozadjem, ko se z roko oprijema naslonjala stola. Osvetljena sta le dlan in njegov obraz. Kljub ustaljenim vzorcem je namesto običajne podobe ustvaril dostojanstven portret, h kateremu je pristopil s spoštovanjem in z občutkom dolžnosti, saj je očetu dolgoval bistvene nazore o življenju in umetnosti. Namreč, Šubičevi so bili podobarska in slikarska rodbina, ki je izhajala iz idilične, s hribovji obdane Poljanske doline, kjer je tudi pisatelj Ivan Tavčar (1851‒1923) našel navdih za eno najlepših slovenskih ljubezenskih zgodb Cvetje v jeseni.