Na povabilo češkega slikarja Vojtěcha Hynaisa se je petindvajsetletni Jurij Šubic decembra 1880 iz Aten podal v Pariz, kjer naj bi prijatelju iz dunajskih študijskih dni pomagal pri slikanju. Hynais je bil namreč zasut z zasebnimi in javnimi naročili iz Prage, posebej z zasnovami poslikav za opremo novozgrajenega Narodnega gledališča.

Slika Marije Magdalene je kljub fragmentarnosti likovno mikavna celota. Zgornji del na boku ležeče ženske je od hrbtnega dela pasu do komolcev shematično zrisan s čopičem, ozadje je nejasno, proti gledalcu poševno nagnjena glava z razpuščenimi lasmi pa se kljub hitri, a spretni potezi zdi dokončana. Na razstavi bratov Šubic v Narodni galeriji leta1937 je bila razstavljena z naslovom Študija kodrolase glave za Magdaleno. Spokornico sicer izdajajo bujni rdeči kodri,lahko pa bi šlo za drug motiv in nasledek lepotnega ideala slikovitega beneškega baroka. Od kod torej naslov?

Tesni Hynaisov sodelavec Šubic je preslikal ali morda celo zasnoval podobo, ki jo je v značilni atmosferi in v naslonu na stare mojstre leta 1882 končal Čeh. Ob celopostavni ženski figuri v krajini sta značilna atributa Marije Magdalene spokornice lobanja in knjiga, a poudarjena čutnost linije hrbta in bleščečih kodrov izdaja, da ne gre za nabožno sliko. Štiri leta pozneje je naslikal repliko za družinskega prijatelja, zdravnika Emila Waltata, kar je zapisal na desnem robu spodaj: »A mon cher ami Emile Waltat, V Hynais, 21 mai 1886.«

Ozek obraz s polnimi ustnicami in drobno brado, bakreno rdeči lasje, ki padajo prek ramen, in obraz obkrožajoči gosti kodri pa razkrivajo upodobljenko − cirkuško akrobatko in priljubljen model Suzanne Valadon. Kasneje se je ukvarjala s slikanjem in bila kot prva ženska sprejeta v Nacionalno združenje lepih umetnosti (Société Nationale des Beaux-ArtsSociété Nationale des Beaux-Arts). Bila je mati slikarja Mauricea Utrilla. Suzanne je Hynaisu pozirala tudi za genija Slave na zavesi velikega odra praškega gledališča, kjer je med upodobljenimi več slikarjevih prijateljev in sodelavcev, med njimi Jurij Šubic.

Leta 1908 je bila v Slovanu objavljena reprodukcija Hynaisove slike, ki jo je za tisk vrezal Jurij Šubic.

Literatura: Nove pridobitve 2011−2021, Narodna galerija, Ljubljana 2022