Anton Ažbe se je uveljavil predvsem kot slikarski pedagog. Njegova zasebna šola v Münchnu je bila specializirana za vrhunsko obvladovanje portreta in akta. Ažbetov atelje je bil učni prostor s pravimi – oblečenimi ali golimi – modeli v smislu uveljavljene akademske prakse, vendar s poskusi preseganja ustaljenih drž. Ažbe je mlade slikarje spodbujal k natančnemu opazovanju spreminjanja barvnih vrednosti pod vplivom svetlobe in k sproščenemu ustvarjanju. Svojim učencem je nenehno prigovarjal: »Le pogumneje, širše, nič se ne bojte!« 

Med redkimi znanimi Ažbetovimi umetninami sodi slika V haremu k njegovim zadnjim delom. Z njo je pokazal, kako si je predstavljal drzno nanašanje barv s širokimi potezami. Vsa slika je ena sama vznemirljiva barvna površina, ki z dinamiko gostih in spontanih nanosov ustvarja razpoloženje prizora. Slika je torej zasnovana likovno in ne anekdotično in jo lahko razberemo kot moderno delo. Do leta 1924 je bila last Riharda Jakopiča.

Besedilo: QR kode Narodne galerije